Besedilo videoposnetka

V času vse višjih temperatur in nestabilnega podnebja največ pozornosti namenjamo toplogrednim plinom. Obstaja pa še ena, pogosto prezrta rešitev za stabilnejše vreme in učinkovitejše ohlajanje: rastline.

Za razliko od geoinženiringa prinašajo gozdovi, mokrišča, travišča in morski ekosistemi mnoge dodatne koristi poleg ohlajanja ozračja. Povečujejo biotsko raznovrstnost ter preprečujejo poplave in erozijo. Poglejmo si, kako stabilizirajo vreme in spodbujajo ohlajanje.

1 – Transpiracija

Vemo, da rastline s koreninami črpajo vodo. Kam gre ta voda? Večina je izhlapi skozi liste v okviru fotosinteze. Na vsako molekulo vezanega ogljikovega dioksida in na vsako molekulo sproščenega kisika dejansko izhlapi več sto molekul vode! To je transpiracija – gozd hladi prav tako kot znojenje hladi naše telo, saj izhlapevanje porablja toploto. Zato je v gozdu tako prijetno hladno – ne samo zaradi sence. Na obrobju amazonskega pragozda so temperature stalno za pet stopinj nižje kot na kmetijah. Na Sumatri pa so v avtohtonih gozdovih izmerili deset stopinj manj kot na plantažah palm.

2 – Kondenzacijska jedra

Listi niso le listi. So tudi dom za mnoge vrste bakterij in nekatere izmed njih so tako lahke, da se lahko dvignejo visoko v ozračje skupaj z vodnimi hlapi. Te bakterije so majhne, vendar veliko večje od delcev vodne pare. Para na bakterijah kondenzira v kapljice, zato oblaki nastajajo veliko hitreje. Gozdovi, travišča in morski ekosistemi gostijo tudi druge vrste kondenzacijskih jeder. Tako rastline sejejo oblake!

Ko voda kondenzira na višini oblakov, se sprosti toplota, absorbirana med izhlapevanjem. Tako transpiracija odvaja toploto s tal, kjer bi jo lahko zadržali toplogredni plini, v višine, kjer velik delež toplote – tudi do polovice – uide v vesolje. Toplota zapušča Zemljo, ta pa se s tem ohlaja.

Kaj pa če ne bi bilo rastlin? Potem ne bi bilo kondenzacijskih jeder, vodna para ne bi tvorila oblakov in bi namesto tega tvorila soparo. S tem bi povzročala segrevanje namesto ohlajanja, saj je nekondenzirana vodna para tudi sama toplogredni plin.

3 – Oblaki

Vidimo torej, da več rastlin pomeni več oblakov zaradi transpiracije in kondenzacijskih jeder. Oblaki lahko v različnih razmerah povzročajo tako ogrevanje kot ohlajanje, v povprečju pa je njihov končni učinek ohlajanje. Na splošno več oblakov pomeni hladnejše ozračje, ker oblaki odbijajo sončno svetlobo.

Druga pomembna značilnost oblakov je, da povzročajo dež. Najhujših posledic podnebnih sprememb ne povzroča sama vročina, pač pa poplave, suše, požari in neredne padavine. Neokrnjeni ekosistemi podaljšujejo deževno dobo, saj vpijajo vodo v tla ter napajajo vodonosnike in izvire, iz teh pa črpajo vodo rastline, da lahko ostanejo zelene in transpirirajo. Zaradi tega so veliko bolj odporne na požare. Zdrava tla tudi delujejo kot spužva, ki blaži poplave v deževnem obdobju.

4 – Sekvestracija

Saj veste, da je ogljik eden glavnih toplogrednih plinov? No, rastline so sestavljene predvsem iz ogljika. Ne samo da rastline vsrkavajo ogljik neposredno iz ozračja, ampak ga veliko usmerijo tudi pod zemljo v svoje korenine in v ogljikove spojine, ki jih korenine izločajo. Ta ogljik iz ozračja tako ostane v zemlji, včasih tudi več sto let, če se ga ne dotikamo. Travišča in mokrišča so še posebej učinkovita pri shranjevanju ogljika v tla in pri tvorbi prsti.

5 – Ocean

Nazadnje ne pozabimo, da dve tretjini planeta pokriva voda. Oceanski prehranjevalni splet, tako kot kopenski, temelji na rastlinah: morskih travah, algah in cianobakterijah (ki uradno niso rastline, a jih vseeno vključimo). Morski ekosistemi prispevajo k nastajanju oblakov enako kot kopenski in tudi shranjujejo ogromne količine ogljika v obliki školjk iz kalcijevega karbonata. Če so grebeni, estuariji in gozdovi halug zdravi, v njih uspevajo lupinarji in njihove lupine skladiščijo ogljik iz ozračja, hkrati pa preprečujejo zakisljevanje oceanov.

Zaključek

Super! Potem pa le posadimo drevesa povsod in takoj odpravimo podnebne spremembe! Kaj še čakamo?

No ... bodimo previdni. Veliko je že bilo projektov pogozdovanja in nekateri so se končali s katastrofo, npr. ko hitro rastoča drevesa počrpajo vso vodo in nato umrejo, zemlja pa postane puščava. Take stvari se pogosto zgodijo, kadar smernice za obnovo okolja temeljijo na izračunih izpustov ogljika. Razmišljati moramo celostno. Zdrav gozd je več kot le kup dreves. Plantaža oljnih palm ima veliko dreves, a ne ustvarja oblakov, ne ohlaja zraka, ne tvori prsti in ne preprečuje suše tako kot gozd. Vsi ekosistemi so kot organi živega planeta. Tako kot vaši organi tudi ekosistemi uravnavajo telesno temperaturo, usmerjajo telesne tekočine in ohranjajo življenje celote.